Da, toplih dni je vse manj, poslavljamo se od kratkih rokavov in kratkih hlač, ob jutrih že iščemo jope z dogimi rokavi in to je znak, da bo tudi naših počitnic kmalu konec. Šolarji so že sedli v šolske klopi, malčki so napolnili igralnice v vrtcih, mi pa bomo telovadnice začeli polniti v začetku oktrobra.
Naši prvi ponedeljki v poletnih mesecih so bili dobro obiskani. Tradicionalna srečanja na Loki so tudi letos bila vesela. Veliko objemov in stiskov rok je bilo, še več pa raznih »debat« in zgodb z dopustniških dni vsake posameznice. »Pogrešam telovadbo, pogrešam druženje v telovadnici, pogrešam kavo po jutranji telovadbi, pogrešam… pogrešam…« je bilo slišati za omizjem. Predvsem tiste članice, ki si niso »vzele dopusta« in odpotovale iz domačega kraja, še toliko bolj čakajo na oktober in telovadbo. Ta bo vsak čas tu in razgibavanje se bo začelo.
Ni pa bilo v tem poletnem dopustovanju samo lepo. Bilo je tudi žalostno, da, zelo žalostno. Med nas je odjeknila novica, da je po hudi in kruti bolezni preminila naša draga telovadka Marija. Vedeli smo, da je zelo bolna, da pa se bo morala zares posloviti, nismo verjele. Kruta bolezen je bila vse močnejša in Marija je omagala.
Sama sem novico sprejela z veliko bolečino v srcu. Velika žalost me je prevzela, kako le ne bi. Marija je bila moja in »naša« telovadka in velika prijateljica. Z nami ni le telovadila, hodila je z nami na pohode in nekatere pohode tudi vodila. Njena vedrina, njen smeh, njeno iskreno prijateljstvo nas je navdajalo z dobro voljo. Zelo radi smo jo imeli.
Da je temu res tako, dokazuje velik odziv naših telovadk-članic na njenem zadnjem slovesu. Veliko se nas je bralo v Srebrničah (kljub dopustniškem času), oblekle smo »članske majice«, si nadele pohodniško opremo, tako, kot si je sama želela. Tekle so solze, v prsih je »tiščalo«, na obrazu pa sama žalost.
Draga naša Marija, ne bo te več (fizično) v našo telovadnico, ne bo te na kavico, na pohod, a v naših srcih boš vedno in povsod. Tvoje telovadke te ne bomo pozabile!
Pozabile nismo niti naše telovadke Joži, ki se je od nas poslovila pred nekaj leti. Še vedno je v naših srcih in se je večkrat spomnimo na naših skupnih druženjih.
Vida Mamilovič