Vest, da gremo na izlet v Planico me je zelo razveselila. Izpolnila se mi je želja videti to mogočno napravo za smučarske skoke in polete, na kateri je bilo osvojenih veliko rekordov, ki pa sem jih občudovala le po televiziji.
Pred sedmo uro zjutraj 6. junija 2019, smo se odpravili z avtobusom iz Novega mesta in po slabi uri zapustili zeleno Dolenjsko in se zapeljali proti Gorenjski. Glavna in vedno zelo dobra vodička je bila Vida Mamilovič. Seznanila nas je s potekom izleta in nam zaželela prijetno počutje. Poskrbela je tudi za dobro voljo. Sama je priredila besedilo na melodijo SLOVENCI KREMENITI v DOLENJKE PLEMENITE. Brez problema smo jo hitro osvojile in z navdušenjem zapele.
Prvi postanek je bila bencinska črpalka Voklo. Tu smo opravili vse potrebno za dobro počutje. Dobili smo vsak po dva rogljička in po izbiri aperitiv, za kavico in toaleto pa smo poskrbeli sami.
Vožnjo smo nadaljevali mimo Mojstrane, Vrat, Gozda Martuljka do Kranjske Gore. Peljali smo se po zeleni soteski, poraščeni z visokimi smrekami, ki so jo obkrožali sivi vršaci gora s snežnimi zaplatami, po katerih se je vila pajčolanasta megla.
Iz Kranjske Gore smo se peljali proti Vršiču. Ustavili smo se pri Ruski kapelici, ki so jo zgradili ruski ujetniki v 1. svetovni vojni v spomin na kolege, katere je zasul snežni plaz med gradnjo ceste na Vršič.
Po kratkem postanku smo se vrnili do Jasne in ob reki Pišnici malicali. Od tu smo nadaljevi vožnjo v Planico. Kmalu smo zagledali mogočno zgradbo NORDIJSKI CENTER. V kavarnici, znotraj zgradbe, nas je paričakal vodič. Popili smo kavico in nato odšli v spodnje prostore, kjer je ogromen prostor z naravnim snegom. Tu vadijo predvsem tekači na smučeh. Bili smo tudi na razgledni terasi, na kateri je čudovit razgled na skakalnice in na letalnico, ki obratuje samo enkrat na leto v mesecu marcu medtem, ko ostale skakalnice obratujejo celo leto. Otroci začnejo s skoki pri štirih letih. Najkrajša skakalnica meri 15 metrov. Na razpolago je kar pet po dolžini različnih skakalnic in so zgrajene ena poleg druge. Iz razgledne terase smo odšli na sedežnico in se peljali do vrha skakalnice in nazaj.
Iz Planice smo odpotovali na kosilo v Rateče. Po kosilu nas je pot vodila v Kranjsko Goro. Nekateri so si ogledovali mesto, večina pa si je zaželela sladoled.
Po enournem postanku smo se odpeljali do Zelencev in si ogledali izvir Save Dolinke in s tem izčrpali program izleta. Malo utrujeni, vendar navdušeni nad lepotami Slovenije, smo se še pred mrakom vrnili preko smaragdno zelene reke KRKE v naše Novo mesto.
Ana Schweiger