Korona kriza je letos od meseca marca dalje zelo spremenila naše življenje. V društvu so povsem zamrle naše ustaljene aktivnosti. Ni bilo več redne telovadbe dvakrat tedensko, odpadel je zaključni izlet, predvidena predavanja in vsi ostali načrtovani dogodki. Na izvršnem odboru društva smo se zato članice dogovorile, da s prijetnim dogodkom prekinemo nastalo mrtvilo. Tako se je začela zgodba o Rudolfovem splavu, seveda ob upoštevanju vseh zahtevanih in priporočenih zaščitnih ukrepov.
Organizacijske priprave so stekle in 24. 9. 2020 smo se udeleženke zbrale pri gostišču na Loki, kjer je vstopna točka za vkrcanje na splav. Topel sončen dan je dodal svoje k dobremu razpoloženju že na začetku dogodka. Na splavu so nas pričakali animatorji Primičeva Julija, perica Pepca, Rudolfov odposlanec, splavar in harmonikar. Med vožnjo s splavom so nas ves čas zabavali, tako da za klepet ni bilo možnosti. Prisluhnili smo pripovedi Primičeve Julije o njenem življenju v Novem mestu. Živela je v gradu Kamen, danes je to del bolnišnice. O Prešernovi neuslišani ljubezni smo izvedele marsikaj zanimivega.
Sama vožnja je potekala po okljuku reke Krke okoli mestnega jedra. Peljali smo se pod štirimi mostovi mimo stare bolnišnice, na levem bregu smo videli stolno cerkev sv. Nikolaja, ki kraljuje na vrhu Kapitlja, občudovali smo novomeški Breg, najbolj priljubljeno mesto mnogih slikarjev, in na koncu še frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Lenarta.
Med povratno vožnjo pa smo našo članico Vido svečano sprejeli med Rudolfove splavarje, za kar je prejela tudi certifikat.
Seveda med vožnjo nismo bile lačne in žejne, saj so nam postregli z malico in pijačo.
In plovbe je bilo kar prehitro konec. Za klepet pa je bila potem priložnost v restavraciji, kjer smo udeleženke strnile vtise o vožnji s splavom. Bilo je zelo prijetno.
Marjeta Primic
3 Photos