Že nekaj let imamo v svojem programu, da po končanem spomladanskem delu telovadbe organiziramo izlet. Letos smo se odpravile v Zasavje.
Avtobus poln dobro razpoloženih članic društva nas je odpeljal proti Ljubljani, naprej proti Trojanam, Izlakam do prve postaje – Zasavske Svete gore. V planinskem domu, v bližini cerkve, smo se okrepile s prigrizkom, popile kavo, čaj in se napotile na ogled kapele, njene okolice in nato še cerkve. Izvedele smo nekaj zgodovine, slišale kako romarji prihajajo vsako leto na Zasavsko Sveto goro, malo posedele, napolnile dušo in se odpravile naprej.
Obiskale smo GEOSS – geometrično središče Slovenije, ki je eno najbolj priljubljenih izletniških točk v tem delu Slovenije. Posedele smo na klopeh in poslušale Angelo, ki nam je lepo pripovedovala o zasnovi in nastanku ideje pa do izdelave in postavitve tega obeležja leta 1981. Poleg obeležja GEOSS so tu zbrani naši simboli: lipa, grb, vklesana himna, zastava, spomenik Rodoljubu, ki je sestavljen iz kamnov iz različnih krajev Slovenije. Na tem prostoru se prirejajo številne prireditve, tudi državnega pomena. Tu se čuti »posebna energija«. Gotovo je Slovenija edina država na svetu, ki ima svoje središče obeleženo s spomenikom, ki ima svoj poseben pomen in zanj s finančnimi sredstvi skrbi država. Zato smo tudi me bile ponosne, da smo vse to lahko videle.
Nato smo se z avtobusom odpeljale malo nižje, v vas Vače. Na trgu smo zopet prisluhnile zanimivemu pripovedovanju Angele… Vače so znane po znameniti vaški situli in drugih arheoloških najdbah iz obdobja 5. in 6. st. pr. n. št. Vaška cerkev svetega Andreja pa je edinstvena. Njena posebnost je Božji grob s konca 19. st.
Lačne želočke smo napolnile v prijazni restavraciji Vidrgarija in se nato odpravile proti Hrastniku.
Tam nas je pred Steklarno Hrastnik pričakala prijazna ga. Rosanda, ki nas je popeljala na ogled proizvodnje. Še pred tem nas je v sprejemni sobi seznanila z njihovimi delovnimi uspehi, predstavila kolektiv in pokazala nekaj zelo lepih steklenih izdelkov. Navdušeno smo poslušale razlago, ob njenem pripovedovanju smo tudi same začutile ponos. Kolektiv namreč dosega zelo pozitivne rezultate in njihovi proizvodi potujejo daleč po svetu. Lepo je slišati, da slovenski prizvodi dosegajo zavidljive rezultate, ki so lahko v ponos ne samo proizvajalcu ampak tudi državi.
Končale smo v njihovi prodajalni. Kupovale smo kozarce, stekleničke, vrče idr. Za spomin na obisk v tem uspešnem podjetju smo dobile stekleničko v obliki smrekice z vgraviranim napisom – “izlet v Zasavje 5.6.2018”.
Tudi dežne kaplje, ki so kar naenkrat začele padati z neba, niso pokvarile našega odličnega razpoloženja.
Avtobus se je še enkrat ustavil v Hrastniku, tokrat pred muzejem. Še ena prijazna domačinka, ga. Iris, nas je »popeljala« skozi zgodovino Zasavja. Lepo je bilo slišati in videti delček njihove zgodovine, na kar so Zasavci ponosni.
Z lepimi vtisi in dobre volje smo se odpravile na avtobus, ki nas je popeljal proti domu. Veseli obrazi, morda tudi malo utrujeni pogledi nekaterih, so »pripovedovali«, da je na izletu bilo lepo. Spoznale smo še en delček naše lepe domovine, nekaj krasnih kotičkov v revirjih in veliko prijaznih ljudi.
Za »nagrado« smo si zapele še pesmico o izletu, ki jo je pripravila organizatorka izleta. Refren nam še danes odmeva v ušesih “Aj, aj aj, aj, kako nam je lušno zdaaaj…”
Vida Mamilovič
22 Photos